“Kot večina kosov je imela Darkette rada rozine in grozdje. Ko si jih je zaželela, se je usedla na brezo ob mojem vzhodnem oknu in me poklicala z nežnim, a vztrajnim glasom ‘čuk’.”
— Len Howard, Living with Birds [Živeti s pticami] (1956)
Opis
Kosi se gibljejo večsmerno, človek pa se skozi urbana okolja premika predvsem po ravnem ali kvečjemu navpično. Konstrukcija, na kateri sloni avdiovizualna instalacija, je mreža palic in spominja na arhitekturo drevesne krošnje. Deset zvočnikov je razporejenih tako, da ustrezajo tridimenzionalnim bivališčem ptic. Gostota kosov v Cișmigiu parku je visoka, zato ni nenavadno slišati več osebkov iz iste krošnje, čeprav se pogosto podijo stran drug od drugega. Kompozicija se ukvarja s pojmi različnih kronorealnosti in različnih občutljivosti na frekvence. Znanstveniki merijo časovno ločljivost skozi vid. Kritična frekvenčna meja utripanja določa točko, ko oko ne loči več posameznih bliskov svetlobe, temveč zazna neprekinjen snop. Za človeka je prag približno 60 sličic na sekundo. Pri pticah je višji, med 100 in 145 sličicami na sekundo. To pomeni, da jim čas teče počasneje kot nam in oblikuje posebno kronorealnost, kar se odraža v upočasnitvi zvočnih posnetkov v instalaciji. Tako kot časovna ločljivost določa zvočno izkušnjo, določa vizualno izkušnjo obseg vidnih valovnih dolžin. Človek zaznava svetlobo prek treh barvnih kanalov, med infrardečo in ultravijolično. Kosi pa zaznavajo štiri barvni spekter in širšo spektralno občutljivost. Bojda zaznavajo elektromagnetne valovne dolžine približno med 430 in 1000 THz, kar jim omogoča dostop do barv, ki ostajajo človeku nevidne, saj mi vidimo le frekvence med 405 in 790 THz. Njihovo dojemanje svetlobnega sevanja je zato bistveno drugačno. Njihovem pogledu se lahko zgolj spekulativno približamo. Videi gibanja med drevesi poskušajo prikazati predlog za takšno prevajanje. Za človeka je samica kosa videti enotno rjavo in samec enotno črn. Vendar je njuno perje v lastni zaznavi morda živo, morda celo tako vpadljivo, kot je nam papiga.
Raziskava
Po eni strani zvočno opazovanje daje konkretne podatke o upadanju biodiverzitete, obenem pa je mnogo manj invaziven od obročkanja. Tega načina ne gre uporabljati zgolj pri kritično ogroženih vrstah, temveč tudi pri spremljanju številčnosti populacij, vedenj in selitvenih vzorcev neogroženih vrst. Obenem takšna raziskovanja ponujajo priložnost za prispevek h kulturnemu obratu, ki priznava inherentno vrednost drugih bitij in njihovi lastni vrednosti ter spodbuja opuščanje ideje človeške izjemnosti v prid svetu, kjer postanejo mogoči bolj kompleksni načini sobivanja. Poslušati petje kosov v parku Cișmigiu je bilo očarljivo, saj nam je omogočilo, da smo se osredotočile na vrsto z umetniško sposobnostjo improvizacije v strukturi svojega petja. Preden smo se vprašale, kaj kosi mislijo ali govorijo, oziroma kako njihovo petje razumeti kot jezik, vedenje ali glasbo, smo se morale najprej vprašati, kako oni zaznavajo svet okoli sebe. Cilj ni poudarjati neko eksotično drugačnost, temveč približevati se njihovim pogledom. V opazovanje se pogosto prikrade človeška pristranskost, in da bi razumeli, kje znanstvene trditve dobijo svoje temelje, moramo misliti tudi na zgodovino interpretacije ptic. Pri pticah njihove sposobnosti pogosto opisujejo kot posnemanje, toda pozorna opazovalka prepozna njihovo izjemno sposobnost igranja in ustvarjanja, ne zgolj posnemanja.
Rezultati
Umetnica in znanstvenici z Bukareštanskega biološkega inštituta so na pobudo kustosa Andreia Tudoseja iz Marginala, v okviru programa Otherwise Residency, izvedli primerjalno terensko raziskavo snemanja o možnosti vključevanja prebivalcev v spremljanje urbanih kosov. Med terenskim delom so izmenjale dragocena znanja o kosih in drugih soprebivalcih mestnega okolja. Rezultate so javnosti predstavile v različnih oblikah, ki spodbujajo telesno vključenost in krepijo občutek povezanosti z mestnimi kosi: zvočna instalacija, urbani flash mob performance, umetniško-izobraževalni geolokacijski zvočni sprehod in zvočni arhiv na platformi radio aporee.
Arhiv terenskih posnetkov
Nemontirani terenski posnetki z dnevniškimi zapisi se nahajajo na zemljevidu radio aporee. Na eni označeni lokaciji na zemljevidu se mestoma nahaja več posnetkov iz različnih letnih časov in različnih delov dneva.
Geolokacijski zvočni sprehod
Geolokacijski zvočni sprehod vodi pešce skozi dvanajst prizorov. Nastal je ne le kot umetniška intervencija, temveč tudi kot izobraževalno orodje, s katerim lahko znanstvenice delijo svoje ornitološke raziskave s študenti in širšo javnostjo. 10. oktobra 2025 se bodo umetnica, znanstvenici in publika združili v skupnem izvajanju flash mob zvočnega sprehoda v mestnem prostoru.
Geolokacijski zvočni sprehod se nahaja na Echoes.xyz. Prosimo, namestite aplikacijo na svoj telefon, povežite Bluetooth slušalke in začnite sprehod. Sledite zvočnim navodilom, ki vas vodijo od Piața Revoluției (od družine dreves severno od Monumentul lui Iuliu Maniu) do parka Cișmigiu (La Movilă). Med sprehodom ne zaklepajte in odklepajte telefona, saj lahko to začasno prekine zvok. Predhodno si oglejte pot, da se lahko premikate brez pogleda na zaslon. Če zvok preneha, preprosto pritisnite gumb za predvajanje, da nadaljujete. Zvočni sprehod je na voljo v romunščini in angleščini.
Biografije
Andreea Ciobotă, a research assistant at the Institute of Biology Bucharest, is an ornithologist with a penchant for bioacoustics, blending birdsong, avian migration and system ecology in urban environments. She is a collaborator with the Romanian Ornithological Centre (COR), a long-time member of SURE (the Society for Urban Ecology) and URBICON (the Urban Birds Consortium). Her research centres around the idea that humans are not separate from but deeply embedded within ecosystems, moving from a human-centric view to one of interconnectedness and interdependence. This paradigm shift towards SES (socio-ecological systems), she pitches in at international conferences (from Portugal to Türkiye and Romania) and brought her and the team at COR 2nd prize for the poster competition at the Deltas&Wetlands International Symposium in 2024 with a presentation on swans dispersal and use of urban lakes for wintering. For her current research, she tunes into birdsongs (particularly blackbird song) to understand how they respond to the pressures of city life and what that may mean for the urban SES ensemble.
Mihaela Ciobotă – ornithologist and Research Assistant at the İnstitute of Biology Bucharest, she currently aims to uncover how cities shape the journeys of migratory songbirds while they navigate urban green areas as either avian hotspots or ecological traps. She has a PhD on Black Stork migration and ecology and tries to zero in on the links between ethological display and habitat of choice at man-managed ecosystems, the point where behavioural studies and conservation meet, remaining a keystone of her work. Sharing ideas at international conferences, workshops or media is geared by her conviction that scientific information, unless shared both with the research community and the general public, cannot grow and reach its goal of becoming a valid tool for practical, sustainable policies. Through collaborations with the Romanian Ornithological Centre (COR) and the Society for Urban Ecology (SURE), she aims to uphold the use of behavioural studies for diverse populations of avian taxa when drafting conservation strategies.
Ida Hiršenfelder (beepblip) je zvočna umetnica iz Ljubljane. Zanimata jo zvočna ekologija in prostorska postavitev zvoka. Ukvarja se s temami, kot so sebstvo ne-organskih drugih, jeziki nečloveških živali in poslušanje nezaslišnega. Je članica skupine Jata C za bioakustiko in zvočne ekologije (2018–), skupnosti Clockwork Voltage za modularno sintezo (2022–) ter mreže CENSE – Centralnoevropske mreže za zvočne ekologije (2022–). Pogosto komponira za sodobni ples, za kar je v sezoni 2023/24 prejela nagrado Golden Lightning, ki jo podeljuje Bunker Institute za zvočni prostor.
Kolofon
Umetnica: Ida Hiršenfelder
Znanstvenici: Andreea Ciobotă in Mihaela Ciobotă (Institutul de Biologie Bucuresti – Academia Romana)
Produkcija: Marginal (Otherwise Residency)
Kustos: Andrei Tudos
Co-produkcija: Institutul de Biologie Bucuresti – Academia Romana
Svetovalec: Marian Zamfirescu (National Institute for Laser, Plasma and Radiation Physics, Bukarešta)
Podpora: Administrația Fondului Cultural Național (Bukarešta, RO) in ŠŠŠŠŠŠ | Zavod za prostorsko glasbo (Ljubljana, SI), Mestna hiša Bukarešt preko ARCUB
Javni dostop
Naslov skupinske razstave: Mehke meje preživetje, odpornost in prežemanje v več-kot-človeškem svetu
Umetnice na razstavi: Laura Cinti (UK), Sabina Suru (RO), Andreea Săsăran (RO) in Ida Hiršenfelder (SI) |
Prizorišče: Atelier030202, Strada Sfânta Vineri 11 (Sala Noua TC), Bukarešta (RO)
Trajanje razstave: 9. oktober – 2. november 2025
Skupinski zvočni sprehod: 10. oktober 2025, ob 17.00. Zbirno mesto Piața Revoluției (od družine dreves severno od Monumentul lui Iuliu Maniu). Geolokacijski zvočni sprehod je dostopen za nedoločen čas na platformi Echoes.xyz. Zvočni sprehod traja med 50 in 60 minutami, odvisno od počasnosti hodečega poslušanja.
Dnevnik iz trerenskega snemanja je dostopen za nedoločen čas na zemljevidu radio aporee.
Izseki iz videov: Rebeca Pascenco.
Viri
Znanstveni viri: Potier, Simon, Margaux Lieuvin, Michael Pfaff in Almut Kelber. “How fast can raptors see?“, Journal of Experimental Biology, Vol. 223 (2020), st. 1–7. ||| Braidotti, Rosi. 2019. Posthuman Knowledge. Cambridge in Medford (MA): Polity Press. ||| Dabelsteen, Torben, “An analysis of the full song of the Blackbird ? Turdus merula with respect to message coding and adaptations for acoustic communication”, “Ornis Scandinavica”, Vol. 15: Copenhagen, 1984, st. 227–239. ||| Wolffgramm , Jochen in Dietmar Todt. “Pattern and Time Specificity in Vocal Responses of Blackbirds Turdus merula L.”, Behaviour, Vol. 81, No. 2/4 (1982), st. 264–286 ||| Tietze, Dieter Thomas, ured. Bird Species. How They Arise, Modify and Vanish, Basel: Natural History Museum Basel, 2018.
Literarni viri: Howard, Len. 2025 (1956). Living with Birds. London: Penguin. ||| Smyth, Richard. 2020. An Indifference of Birds. Axminster: Uniformbooks.
O razstavi Mehke meje
V času, zaznamovanem s podnebno krizo ter globokimi ekološkimi in družbenimi prelomi, poteka kritična ponovna presoja pojma meje, naj bo ta disciplinska, zaznavna ali fizična. Mehke meje, sklepna razstava rezidence Otherwise, postavlja umetniško in znanstveno raziskovanje ne kot ločeni področji, temveč kot medsebojno prepustna polja ustvarjanja znanja. Razstava spodkopava meje, pogosto navidez trdne in težko prehodne, ter raziskuje krhko ravnovesje med neustavljivim gonom človeškega razvoja in prefinjeno, samovzdržno logiko naravnih ekosistemov.
Foto: Alina Usurelu / Marginal.ro
O rezidenci Otherwise
Rezidenca Otherwise je proces soustvarjanja, skupnega terenskega dela, laboratorijskega časa, raziskovanja v ateljeju in hibridnega sodelovanja, v katerem disciplinske vloge ostajajo fluidne in odprte za preoblikovanje. V osmih tednih rezidence umetniki in raziskovalci sodelujejo pri sooblikovanju umetniških projektov v povezavi z znanstvenim delom. Rezidenca Otherwise je del širše zaveze Marginala k razvoju transdisciplinarnih infrastruktur za kulturno raziskovanje. Ne zgolj kot prevajalka pojmov, temveč kot kritična so-producentka znanja. Rezidenca postavlja umetnost v ospredje kot mejni prostor kritične analize in epistemološkega trenja, prostor, ki zapleta, nasprotuje in včasih preusmerja tudi naše najbolj trdne razlage sveta.