Prizorišče postavitve: Zvonárska sinagoga
Na ogled: 25. november & 27. november – 31. december 2026, bo 18.00
Trajanje ogleda: 25 minut
Festival: Art&Tech Days, Košice (SK)
Obvezna rezervacija: verana.dobal@cike.sk
Število mest: 20

Začetna točka sprehoda: Galerija Alfa, 24. in 26. november 2026, ob 18.00
Končna točka sprehoda: Zvonárska Sinagoga
Trajanje sprehoda: 35 minut
Obvezna rezervacija: verana.dobal@cike.sk
Število mest: 20. V primeru zapolnitve mest vas bomo prosili, da prinesete s sabo vaše slušalke in mobilne telefone.
Dostoponost: Zvočni sprehod vključuje hojo in poslušanje v javnem prostoru. Če potrebujete pomoč, nas prosim prosite zanjo.

Vsaka dovolj napredna tehnologija je nerazločljiva od magije.
— Clarke, Arthur C. 1973. Profiles of the Future: An inquiry into the limits of the possible. New York: Harper & Row Collection, p. 38

Rudarjenje posega v globoko notranjost Zemlje in prebuja htonične sile, ki so dremale skozi številna geološka obdobja. Umetniška zvočna raziskava Po poplavi preučuje, kako nastajajo miti, ne le tisti iz davnine, temveč tudi tisti, ki jih ustvarjamo danes in jih bomo ustvarjali v prihodnosti. Te pripovedi oblikujejo naša prepričanja. Pogosto so zakoreninjene v znanosti, hkrati pa segajo na področje misticizma. Eden najmočnejših mitov našega časa je vera v napredek. Odraža se tudi v strahu, ki ga lahko vzbudi sama znanost: strahu pred ionizirajočim elektromagnetnim sevanjem in drugimi nevidnimi silami, kot so elektrika, podnebne spremembe ali plazemska energija. Hkrati novi miti odpirajo nove možnosti za imaginacijo. Podnebne spremembe niso zgolj še ena različica apokalipse, proizvodnja električne energije pa ni le sodobni Prometej. Bistveno je spoznanje, da smo prestopili točko, od koder ni več vrnitve. Raziskovalni projekt Po potopu (After the Flood) poskuša vzpostaviti zvočno in čustveno povezavo z neorganskimi entitetami, na primer s kamninami. To pomeni, da je treba resno jemati drugačne oblike časa in realnosti, ki obstajajo onkraj človeškega merila, v geoloških in nadčloveških razsežnostih.

Po poplavi je del serije zvočnih raziskav rudarskih območij, ki so jih prizadele katastrofe. V prvi fazi umetniške rezidence sta Ida Hiršenfelder in Anna Nacher izvedli zvočno ekološko raziskavo ter terensko snemanje na območju nekdanjega odprtega uranovega rudnika Muráň blizu mesta Spišská Nová Ves (SK) in v rudniku Bełchatów (polja Bełchatów in Szczerów), največjem delujočem odprtem kopu lignita v Evropi. Na nekdanjih rudarskih območjih geologi kot način za obnovo biotske raznovrstnosti predlagajo poplavljanje in naselitev avtohtonih vrst. V Novoveská Huti je do poplavljanja prišlo nenamerno, ko je podtalnica prodrla na površje. Umetniška raziskava sledi izvoru in potem snovi. Od kod prihajajo? Kakšna je njihova presnovna pot? Kje končajo in kako vstopijo v naše okolje?

Rudarjenje posega globoko v notranjost Zemlje in prebuja htonske sile, ki so dremale skozi številna geološka obdobja. Sega globoko v čas in v Zemljino drobovje ter sproža tri strašljive pošasti: Nepomnljivost, Nepozornost in Brezbrižnost. Umetniško zvočno raziskovanje Po poplavi raziskuje, kako nastajajo miti, ne le starodavni, temveč tudi tisti, ki jih ustvarjamo danes in jih bomo ustvarjali v prihodnosti. To so pripovedi, ki oblikujejo naša prepričanja. Njihove korenine segajo v znanost, vendar se razraščajo tudi na področje mistike. Eden najmočnejših mitov našega časa je vera v napredek in linearno pojmovanje časa. Z zvočnim sprehodom in instalacijo ta občutek za čas preoblikujemo: čas zavijemo v zanko, ga spiralno zasukamo, povzročimo, da se zgiba sam vase, in ga razpremo v sočasno odvijanje. Kako pripovedovati zgodbe o neotipljivih fizikalnih silah? Kako se soočati s strahom pred ionizirajočim elektromagnetnim sevanjem in drugimi nevidnimi silami, kot so elektrika, podnebne spremembe ali plazma? Novi miti odpirajo nove prostore domišljije. Podnebne spremembe niso zgolj nova različica apokalipse, prav tako pridobivanje električne energije ni le sodobna različica mita o Prometeju.

Po poplavi je del serije zvočnih raziskovanj nekdanjih rudarskih območij, ki so jih zaznamovale katastrofe. Ljubljanska zvočna umetnica Ida Hiršenfelder in raziskovalka ter terenska snemalka Anna Nacher iz Krakova sta raziskovali zvočno ekologijo in izvajali terenske zvočne posnetke na nekdanjem površinskem rudniku urana Muráň v bližini Novoveské Hute na Slovaškem ter v rudniku Bełchatów na Poljskem, največjem delujočem površinskem rudniku lignita v Evropi. Geologi kot eno od možnosti za obnovo biotske raznovrstnosti na nekdanjih rudarskih območjih predlagajo njihovo zalitje z vodo in postopno naseljevanje različnih avtohtonih vrst. V Novoveská Huti je do zalitja prišlo nenamerno, ko je podtalnica začela pronicati na površje. Umetniško raziskovanje sledi izvoru snovi in njihovim potem. Od kod prihajajo? Kakšne so njihove presnovne poti? Kam se nazadnje stekajo in kako vstopajo v naše okolje? Smo že prešli točko brez vrnitve ali še obstaja upanje za obnovo? Po poplavi poskuša vzpostaviti zvočno in čustveno povezavo z neorganskimi drugimi, kot je denimo kamenina. Prizadeva si jemati resno različne oblike časa in resničnosti, ki obstajajo onkraj človeškega merila, v geoloških in več-kot-človeških razsežnostih.

Osrednje teme: ekološka obnova, poškodovana okolja, zgodovina prihodnosti, mitologije prihodnosti, napredek, Zemljani, podivjanje

Poglavja instalacije: Sevanje, Zemljani, Napredek, Uničenje in podivjanje

KOLOFON
Zvočni sprehod: Ida Hiršenfelder in Anna Nacher
Instalacija: Ida Hiršenfelder
Producenta: Marko Popovič, Verana Dobál
Produkcija: CIKE — Creative Industry Košice
Rezidenčni program: EMAP — European Media Art Platform
Glasovi otrok: Galina P., Peter, Maxo, Mia, Lidka, Veronika, Jakub
Pomoč pri otroški delavnici: Apolonia Pecka Sejková, Lucia Koukolová
Administracija: Gabriela Mihaliková, Nela Šalingová
Oblikovanje luči: Dalibor Bernár
Naracija: Jaka Berger
Pomoč pri laserskem rezanju: Simon Maroš
Svetovanje za luč in elektroniko: Gašper Torkar, Tilen Sepič
Zasluge za zvok: En posnetek v instalaciji izhaja iz skupne vaje zvočenja v okviru Sommer Lab 2026: Spatial audio symposium, produkcija: phonon crew, 2026
Video in foto documentacija: Peter Uhrín (Howks Studio)
Zahvala: Damián Petro, Showmedia, Beáta Kolbašovská, Jakub Pišek, Jana Bohdanová, Pavol Hric (Muzej žrtev komunizma), Galéria Alfa (Kasárne/Kulturpark)

Ida Hiršenfelder je zvočna umetnica in arhivistka iz Ljubljane, ki ustvarja psihogeografske prostorske kompozicije in veččutne izkušnje. Deluje predvsem na področju zvočne ekologije in prostorskega umeščanja zvoka, pri čemer obravnava teme, kot so delovanje neorganskih drugih, jeziki nečloveških živali ter poslušanje neslišnega. Pogosto ustvarja glasbo za sodobni ples, nastopa tudi pod onomatopoetskim umetniškim imenom »beepblip«. Website: beepblip.org

Anna Nacher is Associate Professor of digital culture and cultural studies at the Institute of Audiovisual Arts of Jagiellonian University in Kraków, Poland. As an academic, she teaches, researches, publishes, and edits. Since 1998, she has been pursuing her creative practice, mostly as a co-initiator of the Magic Carpathians Project, and has also done solo projects, mostly in extended voice techniques and field recordings. Website: breathlibrary.org

Projekt Po potopu je nastal v okviru umetniške rezidence Ide Hiršenfelder, vzpostavljene v sklopu platforme European Media Art Platform (EMAP), katere članica je organizacija Creative Industry Košice. Rezidenca je sofinancirana s sredstvi programa EU Ustvarjalna Evropa.