Urednik: Luka T. Zagoričnik
Založba: Zavod Sploh
Jezik: Slovenian
Sozaložba: LUD Šerpa
Ljubljana, januar 2022
ISBN – 978-961-95689-0-3
Avtorji: Luka T. Zagoričnik, Ičo Vidmar, Primož Trdan, Ida Hiršenfelder, Miha Zadnikar, Muanis Sinanović, Pia Brezavšček, Špela Trošt, Nina Dragičević, Aleš Rojc, Žiga Pucelj
© Zavod Sploh in avtorji
Za zbornik sem prispevala besedilo “Zvočna socioekologija: Cona in Cirkulacija 2“
Zvočna umetnost kot interdisciplinarna umetniška zvrst razbira zvočnost v različnih kontekstih ter vztraja v nedoločenem teritoriju med glasbo in vizualno umetnostjo. Potuje skozi urbane prostore in sledi odbojem zvoka v arhitekturi. Kritično obravnava politiko zvoka in odbojnost družbenega hrupa ter posledice uglaševanja s harmoničnimi toni, ki vzpostavljajo enoznačne pomene. Posega v znanstvena polja bioakustike, seizmologije in zvočne ekologije ter širi pogled na zvočne krajine, ki se upira antropocentričnem pogledu na okolje. Odprte zvočne krajine zajema s široko paleto opreme za terensko snemanje od usmerjenih mikrofonov do različnih nezvočnih spektrov. Hkrati kritično pristopa do orodij, razvitih v komercialnih in vojaških kontekstih ter poskuša s precejšnjim naporom zgraditi lastna orodja in vmesnike, ter predlagati razmerja izven obstoječih vzvodov moči. Za proizvajanje lastnega zvoka uporablja bodisi mehanske instalacije za zganjanje trušča bodisi naredi-sam/a elektroniko ali pa računalniško generirane zvoke ter živokodne in odprtokodne programske jezike z matematično določenimi frekvencami. Spaja se z družboslovnimi vedami na področju zvočne kulture, psihoakustike, antropologije zvoka in akustemoloških študij. Njen teoretski glas je sonologija, veda o zvoku, pisana v pripovedni obliki z zgoščevanjem miselnega jezika nasičenega s čutnim zaznavanjem v podobnem registru kot ga uporabljajo posthumenistične teoretičarke in teoretiki, z namenom, da bi našle nove oblike bivanja v svetu brez obstoječih kulturnih binarnosti in pristranskosti. Manifestira se v obliki zvočnih instalacij ali prostorsko postavljenega zvoka, in-situ zvočnih dogodkov, radijskih in online intervencij, zvočnih sprehodov, performansov z živo manipuliranimi mehanskimi, digitalnimi, analognimi in akustičnimi inštrumenti in glasom. Pogosto je ne moremo jasno ločiti od dugih pridruženih izrazov, od videa, plesa, poezije ali raziskovalnih umetnosti, ki delujejo na presečišču znanosti in tehnologije. Pojavlja se na prostem, na radijskih postajah, v plesnih dvoranah, gledališču, galerijah in muzejih, vendar nikjer ni prav zares doma in tudi noče biti sprejeta v danih institucionalnih kontekstih. V pričujočem prispevku nameravam opisati dve vozlišči z lastnim domom za zvočne umetnosti, ki sta vzniknili v Ljubljani v zadnjem poldrugem desetletju: Cona in Cirkulacija 2. Cilj obeh platform ni postavitev okvira svojem delovanju, temveč ravno nasprotno, vzpostavljata zvočna igrišča za preverjanje novih načinov bivanja v svetu ter zastavljata vprašanja družbene pravičnosti, etike, jezika in medvrstne komunikacije, družbenih sistemov in drugih poskusov nehierarhičnega, skupnostnega in interdisciplinarnega snovanja.
Ida Hiršenfelder, uvod v besedilo
Lektura: Tatjana Capuder
Korekture: Mario Batelić
Indeks: Špela Trošt
Oblikovanje: Vasja Cenčič in Matej Stupica
Animacija: Matej Hrupica in Tomaž Štrom
Zvok: Tomaž Štrom
Inštrumenti: SampleRandomGroove (actor Tao G. Vrhovec Sambolec)
Izdajo zbornika je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.