Misliti geološki čas, čas drsenja kamnov, čas litosfere, čas celin pomeni razmišljati o naši hipni minljivosti. Morda se lahko s to mislijo izognemo norosti človeškega izčrpavanja Zemlje, se čudimo njeni silni krhkosti in cenimo neštete entitete, ki so jo oblikovale v nestanovitnem vesolju in eonih časa.
Presenetljivo je, da so bile skale z gora nekoč na dnu morja. Vso zemljo so proizvedle bakterije, ki so presnavljale minerale. Kokolitofore, enocelične alge, so iz svojih drobnih telesc iztisnile velik del zemeljskega apnenca. Kamni so tako kot mi, narejeni iz kalcijevega karbonata, tako živi kot mrtvi, hkrati organski in anorganski. Zavedamo se, da je to razlikovanje nepotrebno, vseeno pa je pomembno, kakšen svet sveti svet.* Težko je najti kraj na planetu, ki ga ljudje ne bi spremenili ali vsaj pustili sledi svojih posegov. Svet, drugačen svet, ki mu vlada recipročnost in ne avtoriteta, zahteva ponotranjenje drugačnega niza vprašanj. Jata C vpraša: “Kako slišimo kamne in njihove eone?”
Izdano 2. aprila 2023
Avtorji_ce: beepblip, OR poiesis, Boštjan Perovšek, Bojana Šaljič Podešva in Brane Zorman
Oblikovanje naslovnice: Ida Hiršenfelder
Foto: Maša Pirc
Produkcija: Zavod Cona
Producentka: Irena Pivka
Partner: Skupina Marmor Hotavlje
Program: Steklenik, galerija za zvok, bioakustiko in umetnost