Terenski posnetki, sintetizirani vzorci, nežni skupki zvokov različnih barv, vse skupaj zavitih v samozavestne prehode iz ozadja, včasih suho tišino, včasih poglobljeno vibriranje in odmeve; beepblipina druga izdaja pri založbi Kamizdat razpira širok spekter pristopov. Zdi se, da precej dinamične strukture skrbno predstavljajo bogate prostore, pokrajine in zvočne zgodbe; kontekstualizirane z njenimi notami razkrivajo obsežno razmišljanje in konkretne, samorefleksivne občutke za glasbo, ter neizogibno vodijo v globoko aktivno poslušanje.
“Ljudje nenehno vdiramo v biotska okolja z gradnjo stavb in industrij, in hkrati nečloveški subjekti ponovno zasedajo prostore, ki so jih ljudje zapustili. Ti procesi morda niso antagonistični, temveč so prej interakcija, usmerjena v nenasilno pogajanje med vrstami glede recipročnosti, vzajemnosti in skrbi, kot pa militantno dejanje vdiranja in ponovnega zavzemanja. Skladbe so atmosferski, poetični vmesni prostori, ki izrisujejo možne predstave o prihodnosti. Sestavljene so iz terenskih posnetkov, zajetih v zapuščeni, nedokončani arhitekturi, tihih zamrznjenih, vetrovnih zimskih gozdovih, bujnem cvetenju pomladi, pod žgočim poletnim nebom – tokrat brez vseprisotnega brenčanja letal… Za kratek čas je svet zvenel tako, kot bi moral. Skladbe so bile napisane v času kovid karantene. Z Zergonom sva, omejena na meje ljubljanske občine, naletela na propadlo nakupovalno središče z bogatim “naravnim” odmevom in zvočnim odbojem vračanja divjih živali: žab, ptic in glodalcev, ki so našle zatočišče v koščkih stiropora. Danes – v bizarnem zanosu normalnosti med pandemijo – je to poetično, a betonsko območje kot spomenik neke potencialne in drugačne normalnosti: ne finančne rasti, temveč tako imenovane odrasti, družbenopolitičnega koncepta, ki poudarja družabnost in dobro počutje ljudi in nečloveških ljudi. Zame so te strukture, ki so jih prevzeli nečloveški subjekti, uspešni neuspehi kapitalizma. Svoje kompozicije vidim kot kraje radikalne dekomodifikacije ter dejanja komunikacije in sobivanja.” — beepblip
Izdaja: 8. avgust 2020
Ida Hiršenfelder | glasba, posnetki, besedilo, fotografija
Luka Prinčič | oblikovanje naslovnice, koordinacija
Andrej Pervanje | promocija, produkcija
Posebna zahvala Luki Prinčiču za navdih in nenehno podporo. Yuki in Yoriju za predenje. Alešu Hiengu – Zergonu za globoko ljubezen, zvočne sprehode in streznitvene tehnične nasvete. Igorju Bezgetu, da mi je dovolil nespodobno igrati se z njegovim čudovitim sarodom. Pokrajinskemu muzeju Maribor in dr. Mirjani Koren za prijazno odprtje arhiva in dostop do dveh stoletnih prepariranih klavirjev, ter Petri Kapš, znani kot OR poesis, ki mi je razkrila obstoj teh dveh klavirjev. Zavodu Cona (Irena Pivka in Brane Zorman) za naročilo kompozicije Anthropic Frequencies (daljše različice Entropy miksa), objavljene na Soundcamp2020, ki je bil del projekta Acoustic Commons. Adrijanu Prazniku in Praznikovanju za izlete v tihi zimski gozd. Robertini Šebjanič za spomladanske zvočne sprehode. MOTA – Muzeju tranzitornih umetnosti (Neja Tomšič) za povabilo k premieri teh skladb na pred-dogodku festivala SONICA. In nenazadnje, mimoidočim ptičem, žabam, čričkom, škržatom in ljudjem. Nekateri zvoki so bili posneti v VCV Rack-u, moja hvaležnost je namenjena vsem izdelovalcem modularnih sistemov, ki nesebično prispevajo k tej odprtokodni platformi.
Izdala Založba Kamizdat
Kataloška številka.: KAM046
Izvedbe v živo
- koncert, @RŠ proti toku: Živa elektronika na Ljubljanici, 52. obletnica Radia Študent, 10. maj 2021 [video dokumentacija]
- koncert, beepblip in Lifecutter, @Kamizdat Rentgen, Kino Šiška – Komuna in online, Ljubljana, 17. oktober 2020
- koncert, beepblip Noise for Strings, Vol.2 (variacija) in Gašper Torkar, Kamizdat Serija, Rhiz, Dunaj (AT), 5. september 2020
- intervju in koncert, beepblip, @Senzorama, Tine Vrabič–Nitz, Festival Tresk, @Radio Študent, 89.3 MHz, 25. september 2020
- koncert, beepblip, uvodnik za Lucrecio Dalt, Sonica Preddogodek, produkcija: MoTA – Muzej tranzitornih umetnosti, Muzejska ploščad, Ljubljana, 29. avgust 2020