Koncept in kompozicija: Ida Hiršenfelder (beepblip)
Kustosinji: Pia Brezavšček in Jasmina Založnik
Svetovalka: Urška Savič
Atmosferski podatki: Slovenska agencija za okolje (ARSO)
Zvočni tehnik: Grega Mohorčič, Samo Dernovšek, Brina Ivanetič
Produkcija: Mesto žensk
Producentka: Eva Prodan
Producentki asistentki: Manca Cerar, Uma Leona Flisar, Brina Kavčič
Koprodukcija: Gledališče Glej (zanj Barbara Zonta)
Posebna zahvala ljudem, semenom in drugim bitjem, ki so podpirali raziskavo za to delo, predvsem Kolektivu Krater za pogovore, prostor, rastline, komarje, stonoge in ptice, še posebej Zavetišču za zavržene rastline za prostor, in tudi Zavodu Bob / Biotop Livada za svetovanje. Za pogovore in podporo hvala tudi Gaji Mežnarič, Andreju Koruzi, Anamari Hrup, Evi Jeri Hanžek, Urbanu Belini in Ani Lokovšek
Prizorišče: Gledališče Glej
Termin (Pomlad): 19. september 2025, od 19.00 do 22.00
Termin (Poletje): 20. september 2025, od 19.00 do 22.00
Vstopnice: povezava na nakup (število mest: 50 ležišč)
Trajanje: 3 ure
[…] rastline počnejo veliko več kot le zaznavajo in se odzivajo. Komunicirajo med seboj in z živalmi. To počnejo na številne načine, tako nad zemljo kot pod njo; vse več raziskav kaže, da lahko rastline celo zaznavajo in oddajajo zvoke.
— Filippo Del Stabile,Vittoria Marsili, Luca Forti and Laura Arru, Is There a Role for Sound in Plants? [Ali zvok igra vlogo pri rastlinah?] Plants 2022, 11(18), 2391
Poslušam travo rasti je vabilo k preživljanju neproduktivne časa z vstopom v rastlinsko zaznavanje dveh letnih časov: pomladi in poletja. Poslušanje traja precej dalj kot predvidevajo ustaljene koncertne oblike. Vsebuje dolgačas in ponavljanje, hkrati pa tudi neprestano spreminjanje, pulziranje dneva in noči ter nenadnih in nihajočih okoljskih sprememb. V oktafonični postavitvi se prepletajo sonificirani podatki, strnjeni iz enega meseca v eno uro. Zvočno frekvenco določa zračni tlak, amplitudo temperatura, melodijo relativna vlaga, nizkotonske vibracije povzroča podatek o hitrosti vetra, čigar smer določa vrtinčenje in smer zvoka v zvočnikih. S poskusi gojenja žitne trave v uničujočih razmerah nedavne suše v Kraterju, so se za ključne izkazali predvsem podatki o količini padavin ter golobalnem segrevanju in ultravioličnem sevanju, ki se v zvočno sliko ne prikradejo zgolj kot okoljski elementi, temveč tudi tisti, ki povzročijo sušenje rastlin. Nekatere rastline začnejo sušo čutiti že po petnajstih dneh brez znatnih padavin. Prvotno načrtovanje gojenja, beleženja podatkov in skrbi za žitne trave v Kraterju se je izkazalo kot nemogoče, zaradi izsuševanja trave, pa tudi kot neetično, zaradi mikroklimatske nepravičnosti, ki bi jo napram sušečem ekosistemu uživala monokulturna trava. Jesen se je letos v Krater pritihotapila zelo hitro. Že junija so začeli rumeneti in odpadati akacijini listi in do septembra so že povsem goli.
Rastline se sporazumevajo s svojim okoljem pod zemljo in nad zemljo. Signaliziranje preko simbiotičnih mikoriznih mrež in hlapnih organskih spojin je znano že dolgo časa, zvočno zaznavanje ali rastlinska akustika ter sporočanje ali rastlinska bioakustika pa sta področji, za katere imamo zaneslivejše znanstvene dokaze šele v zadnjem desetletju. Pred točno petdesetimi leti je Mort Garson v majceni nakladi objavil elektronski album Mother Earth’s Plantasia, v duhu hipijev, ki so se želeli zvočno povezati z navidez inertnim, a življenje vdihajočim svetom rastlin. Več desetletij kasneje so s številnimi znanstvenimi poskusi pokazali, da se različne rastline odzivajo na zvok z lastnim zaznavnim spektrom na različne načine. Nekateri plodovi rastlin ob zvoku do 1000 Hz zmanjšajo deformiranost membran rastlinskih celic. Nekatere rastline najhitreje rastejo pri frekvencah med 200 in 500 Hz. Pri drugih frekvence okoli 2000 Hz zavirajo rast. Nekatere kažejo fiziološke spremembe v (za človeka) nadzvočnem spektru nad 20 kHz. Rastline seveda ne slišijo zgolj frekvenc, temveč ločijo kvalitete zvoka in se znatno drugače odzivajo na prepoznane zvoke, na primer zvok opraševalcev. Dokazano je, da riževe klice prepoznajo zvok dežja, saj se ne odzivajo zgolj na vibracijsko stimulacijo z dežjem, temveč tudi slišijo, saj rastejo hitreje zgolj ob zvoku dežja brez stika z vodo.
O rastlinskem zaznavnem svetu vemo vedno več predvsem po zaslugi raziskovanja poljedeljskih vrstah kot so riž, žitna trava, koruza ali paradižniki, katerih genetika je najbolj raziskana, zaradi težnje k optimizaciji njihovega gojenja. V znanost se vpletajo ekonomski in politični interesi. Za področje bioakustike rastlin je najbolj vidna raziskava znanstvene skupine iz Univerze v Tel Avivu, ki uživa znatno finančno podporo tamkajšnjega poljedeljskega sektorja in je rezultat kompleksnih političnih vzvodov. To zavedanje neizbežno informira vedenje o rastlinskem signaliziranju z zvokom, ki potuje po zraku. Rastlinsko zvočno oglašanje se imenuje kavitacija, mehanska prekinitev vodnega stolpca v ksilemski žili, ki se sproži v primeru stresa. Rezanje rastlin je največkrat pozitivni stres, s katerim rastlina krepi svojo odpornost, podobno kot človeške športnice z malimi poškodbami mišic krepijo moč. Suša pa je stres, ki se mu rastline zmorejo prilagoditi samo do določene mere, z omejenim rokom trajanja. Ob rezanju se oglašajo bistveno manj pogosto kot v primeru suše. Slišali bom opredvsem akumulacijo kavitacij v daljših sušnih obdobjih.
Fraza Poslušam travo rasti je klic k bivanju brez trenja, v wuwei. Avtorica se bo s tokom sonifikacije uglaševalka kot z rastlinami, s katerimi živi. Ne preveč vsiljivo pa tudi ne premalo pozorno. Delo vabi k pozornosti do tistega, česar sicer ne slišimo, ker se nahaja izven človeškega zaznavnega spektra. Hkrati je tudi vabilo v čas regeneracije, vendar ne tiste, pri kateri trava postane naša wellness hrana, temveč jo zanima lastna samonikla vrednost travnatega zaznavnega sveta izven njene uporabne vrednosti za človeka. Zadošča, da je del kompleksnega ekosistema, v katerem vsaka entiteta, tako živa kot neživa igra vlogo v podpiranju življenja in kompositranja. Trava, na kateri bo poslušalstvo ležalo tokom dvodnevnega koncerta, bo našla svoje korenine v Zavetišču zavrženih rastlin in postala del Kraterjevega ekosistema. Prepleteni koreninski kalčki žitne trave iz svetlobne signalizacije pa bodo nahranili tamkajšnjo kompostnico.
