geolokacijski zvočni sprehod z začasnimi skulpturami v javnem prostoru

Sound walk composition and installations: Ida Hiršenfelder (beepblip)

Uvod: Pod kostanji, video esej, 15′
Geolocacijska aplikacija: Echoes, https://echoes.xyz/ in kratkovalovni FM radio
Jezik: slovenski, angleški
Dostopnost: Pot je dostopna z vozičkom
Lokacije: začetna točka: Cerkljanski muzej, končna točka: gozd
Vodeni ogledi: 16., 17., 18. maj 2024, ob 14:00.
Odpiralni čas instalacije: 10:00–18:00
Odpiralni čas zvočnega sprehoda: 24/7
Po naročilu Jazz Cerkno; kustos: Simon Kenda
Koprodukcija: Cerkljanski muzej

Pod kostanji je geolokacijski zvočni sprehod z začasnimi skulpturami v javnem prostoru. Temelji na kratkih zvočnih zgodbah na robu med resnično, mistično in spekulativno fikcijo, ki slušatelje in slušateljice vodi od skulpture do sculpture v imaginarni svet posthumanistične prihodnosti, v kateri človek biva v čudaškem sožitju z drugimi entitetami. 

Zvočni sprehod spodbuja empatijo do čutečih bitij med nami in poudarja zmožnost komunikacije vseh bitij, tudi tistih neslišnih. Sprehod je eksperimentalno potovanje, v katerem se potopimo v zvočni svet drugačen od človeškega. 

Pri raziskovanju fizike zvoka s terenskim snemanjem avtorica beleži vokalizacije različnih bitij (žuželk, bakterij, netopirjev, ptic, kuščarjev). Zajete zvoke prevaja v človeški slišni spekter na podlagi teorije kritične frekvence utripanja, ki določa, s kakšno frekvenco, oziroma, v kakšni ločljivosti posamezna bitja zaznavajo svet. Človek, na primer, zaznava svet s 60Hz utripanjem, kar pomeni, da bi ptičje petje moral poslušati 2.25 krat počasneje, da bi slišal kakor ptica. Zvočni sprehod spodbuja vživljanje v svetove in čutila drugih. Znanstvena prevajanja slišnih spektrov avtorica vmešča v kompozicijske strukture, s katerimi psihoakustično učinkuje na čustvene odzive. Skladbam dodaja tudi pripovedne uvode, ki delujejo asociativno in spodbujajo kritično mišljenje o medvrstni komunikaciji. 

Ob zori novih odkritij na področju ne-človeških jezikov, z geometričnim mapiranjem strojno učene umetne inteligence, zvočni sprehod kliče k pogledu, ki ni izključno tehnicističen, temveč tehnologijo kulturalizira. Tehnologija zgolj omogoča kontakt z različnimi kulturami drugih; raven občutljivosti slušateljstva pa določa, če bo ta kontakt mističen, vsakodneven, zoomuzikološki, hierarhičen ali estetski. Zvočni sprehod je usmerjen v spekulativno prihodnost, napaja pa se pri starodavnih metodah komunikacije z zemljo in ne-človeškimi živalmi, ki jih je še posebej na cerkljanskih tleh nazorno opisal dr. Pavel Medvešček v knjigi Iz nevidne strani neba. Skulpture so posvečene tudi zgodnjim ekologom in ekologinjam zemeljske umetnosti (land art-a), ki so poskušali naturalizirati kulturo kot so na primer Skupina OHO, Marika in Marko Pogačnik, Marjetica Potrč, Andy Goldsworthy, Agnes Denes, Christo in Jeanne-Claude ali Ana Mendieta.

Zvočni sprehod je del avtoričine serije Prevod živalic (Translating Critters), v katerem raziskuje empatično vživljanje v nečloveške živali pa tudi v neorganska geofonična bitja. 

Naslovna ilustracija: AI, Nov. 2023.